Davno lexytj, ne potribna nikomu,
Vsi obmynajutj zanedbanu ritc,
Oqydnu sobi u sviti tcuxomu.
Svitlo ototcuje, a vseredyni nitc.

Lyc promintcyk nadiji dotcekatysj do zavtra,
Z dnja na denj ziqrivaje, sens dodaje.
«Mene ctce poklytcutj,» — pidtrymuje mantra, —
CTCe otsinjatj nalexno sluxinnja moje».

Na koxen tovar pokupetsj znajdetjsja,
Nedotysnute derevo — antratsyt.
Navitj miljjon haj vid tebe zretcetjsja,
Ty dlja koqOsj — defitsyt.