Ne znaju, tcy viryc v blaqoslovinnja,
V tvoje novoritcne zokrema.
Ta v mene vidkrylosj nove qovorinnja,
Vircamy vyhodjatj postijno slova.

Strymaty vaxko dumky, ctco vaxlyvi,
Rvutjsja na volju, nazovni spicatj.
Neterpljatci, qarjatci, strimki, polohlyvi.
De jih skladav, vxe ne lexatj.

Sijsja zerno, moxe ctcosj vrodytj.
Sijaly v mene — v zerna nabrav.
A moxe dolja j mene naqorodytj?
Moxe i ja pokladu, tam de vzjav.